William Michaels / profesor obrambe pred mračnimi silami

❝ william kieth michaels ❞

   

Ime: William
   Priimek: Michaels
   Datum rojstva: 4. 3. 1989
   Starost: 29 let
   Poklic: profesor na Bradavičarki
   Poreklo: čistokrven
   Palica: 38 cm, ohišje iz hrasta, jedro iz kentavrove srčne kite - trda, neupogljiva

   

   Visoka, široka in zastrašujoča pojava - ni težko uganiti, da svoje dneve začenja z jutranjim tekom in skorajda obsesivnim ohranjanjem kondicje, kot da bi se na nekaj pripravljal. Čeprav je vedno urejen, ga še nikoli nihče ni videl v srajci in kravati, prisega namreč na svoje temne kavbojke in puloverje, ki se v poletnem času pretvorijo v majice, večinoma z dolgimi rokavi. Vročine in poletja ne mara, še posebaj zato, ker njegova desna podlakt zahteva kar nekaj urokov, da prekrije to, kar sicer zakriva blago.


   
   Njegova življenjska zgodba je istoznačna večini čarovnikov, ki so odraščali v striktnih čistokrvnih družinah. Obvezne zgodbe o veličini njihove rodbine in popolna finančna preskrbljenost, pomešana z odsotno otopelostjo njegovih staršev je zaznamovala njegovo otroštvo. Nešteti dnevi, preživeti v njegovi sobi, za knjigami, obdan z uroki in izreki, pa zunaj, na svoji metli, s katero so ga starši presenetili že za tretji rojstni dan. Povprečnost zanj nikoli ni bila opcija, a zanjo je plačal ceno osamljenosti. In jo je tiho in mirno plačeval, vse dokler ni prestopil praga bradavičarke in ga je klobik izbiruh na presenečenje njegove celotne družine namesto v Spolzgad razvrstil v Drznvraan. Prva dva letnika je še lahko vzdrževal svoj hladni pristop do vsega in vsakogar, nato pa je do njega pristopila ona in spremenila vse na njem. Pustil je, da mu Isabella zleze pod kožo in v njem prebudi človeka, ki bi ga po vsej verjetnosti rajši razvrstili v hišo rumenih, če bi lahko še enkrat izbirali, a tak je bil vedno le do nje. Pokazala mu je, kaj pomeni brezpogojno ljubiti in želela zatreti njegovo neumrljivo radovednost do mračnih sil, ki pa je iz leta v leto le naraščala.

Rad je imel dvojno življenje, ki ga je živel. Na eni strani Isabella in on, predan, prijazen in redkobeseden fant, ki se je na Bradavičarki uspešno zlival s stenami in prevzeto pridno obdelal vsako snov še preden so jo profesorji uspelo razložiti. Mogoče je bila to še ena od stvari, ki jih je imel rajši kot njo - da je vedno korak pred vsemi ostalimi. In ponoči on, ki brska po najbolj zaprašenih knjigah v Bradavičarki, ki se uči urokov, ki jih njegova palica nikoli ne bi smela začutiti. Našli so ga in videli so njegov potencial. Od šestega letnika naprej skriva črni tatu na svoji roki, ki ga je toliko časa navdajal s ponosom, s smotrom. Imel je njo in imel je svoje poslanstvo, a oboje je izgubil prekmalu.

Koleno ga je bolelo od klečanja in ustnice od smehljanja in hrbet od nje, ki je planila nanj v trenutku, ko je izrekel zanju usodno vprašanje. Prstan na njeni roki je pričal o tem, da je bila njegova. Šele dvaindvajset let sta bila stara, a ni mu bilo mar, vedel je, da je ona edina, ki ga bo kadarkoli imela. Druga dekleta zanj niso obstajala. Morda je upal, da ga bo Isabella, ko je proti njemu hodila v prelepi beli obleki, lahko rešila. Globoko, pregloboko ga je pogoltnila tema, in njena svetloba je bila tam zato, da ga potegne iz nje. Preveč mu je zaupala - nikoli ni vprašala, kam se odpravlja vse tiste večere in noči, tedne in mesece jo je pustil samo, ona pa ga je ljubila. V resnici si je želel, da bi ga ustavila, ga prijela za dlani in potegnila iz temačne združbe, v katero je zapadel, a tega ni storila. Ni bil edini, ki je v njej videl grožnjo za njegovo temno sodelovanje, a oni so ukrepali. Pustili so jo živeti, vse dokler je v njenem telesu utripalo še eno srce, še ena mala, čistokrvna duša. Teden dni po porodu, ko ni bila stara več kot petindvajset let, ko je William s solzami v očeh držal njuno prvo hčerko, so jo našli v njuni spalnici. Majhna besedica samamor je še vedno zapisana v njenem smrtnem certifikatu, a William je vedel, da si vrvi okoli vratu ni zavezala sama. Izgubil je njo in zapustil je njih - z malo Anastasio se je preselil na Bradavičarko, kjer je bilo zanj mesto prihranjeno vse odkar je dokončal šolanje. Bolj varnega kraja zanju ni bilo, zaščitenega z vsemi uroki, ki so si jih čarovniki uspeli obvladovati. Isabelle ni mogel rešiti, Anastasio pa bo, za vsako ceno. Za vsako ceno.


   
   Od njega veje hlad vseh njegovih preživelih let. Za človeka, ki je prepričan, da ne bo nikoli več ljubil, se pravzaprav drži kar dobro, čeprav še vedno ne govori veliko in prijateljuje še manj - vso svojo ljubezen daje Anastasii, za druge v njegovem življenju ni prostora. Svoje dneve zaključuje s kozarcem, včasih pa kar steklenico viskija in do svojih učencev vzdržuje strog, a korekten odnos. Če ga ujamete na dober dan, ko njegove glave ne prepredajo spomini ina Isabello in krivda za njeno smrt, zna biti priljuden in skorajda zabaven, nenavadno sproščen, a pri njem pravzaprav nikoli ne veste, kaj boste dobili. V mladosti se je naučil skrbno zadrževati svoja čustva in jih obvladati, a njegova obramba se iz leta v leto po njeni smrti bolj sesuva in kaže se njegova vročekrvnost. Postaja zmaj - obdan z ognjem.

   
   OOC VZDEVEK: hunter
   DRUGI LIKI: /
   

the greater good

accepted

Čestitamo! Tvoj lik je bil sprejet na forum. Preden začneš pisati, te naprošam, da se spomniš popisati tako v temo face-claim kot tudi v temo poklici. Popis je obvezen, saj tako zaščitiš svoj lik v celoti. Če tega ne storiš, administratorji ne odgovarjamo za krajo avatarja ali celo poklica. Hvala & dobrodošel, dobrodošla na HP forumu the greater good. Želimo ti obilo zabave!